Nosečnost je naporna!

There! I said it!

Ne vem kje se je izgubil ves tisti sijaj, ki ga opisujejo. Jaz ga ne občutim, pa sem že tretjič v tem “zosu”.

Pridobivanje kilogramov, strije, celulit in podobno me še najmanj motijo. Oziroma, če sem čisto iskrena, me ne moti sploh. Motijo me pa vse bolečine, ki pridejo zraven. Moti me na novo pridobljena okornost. Motijo me razpoloženjska nihanja, sedaj sem super duper dobre volje, čez pol minute se pa raje umaknite, saj prihaja orkan. Motijo me vse slabosti, ki niso podobne ničemur! Moti me to, da se včasih nisem sposobna niti pogovarjati z otrokoma, kaj šele, da bi se z njima igrala!

Moti me to, da se zadiham že samo, ko pospravim perilo. Moti me tudi to, da komaj čakam spomladansko čiščenje pa se ga sploh ne morem lotit. Spisek opravil se pa vztrajno veča. Moti me tudi to, da mi raste noga in se slabša moj vid. Moti me tudi to, da ko pomijem posodo, potrebujem zatem še vsaj pol ure počitka.

Moti me to, da zamujam trenutke njunega odraščanja zaradi neprestane utrujenosti. Moti me to, da se neprimerno obnašam do otrok, ko si tega sploh ne zaslužita. Moti me to, da v nosečnosti jaz sploh nisem več jaz in kot taka si nisem všeč, niti najmanj.

Seveda sem hvaležna in srečna za vsako bitje, ki je zraslo pod mojim srcem, in seveda sem hvaležna, da nosečnost poteka zdravo, a vseeno ne morem mimo tega, da se v nosečnosti resnično ne počutim dobro. In vem, da nisem edina. Moti me celo to, da zavidam vsem nosečnicam, ki dejansko uživajo v nosečnosti.

Iskreno, Dijana

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja