Od slabe vesti do pravega zadovoljstva

Slaba vest in občutek krivde.

Oba sta mi privzgojena in s tem imam res hude težave, a veliko dela na sebi mi pomaga, da sta vedno redkejša.

Kljub temu mi danes zvoni v glavi. Moja princeska ima namreč danes rojstni dan. Že kar 4 leta je napolnila in res sem imela željo, da bi ji naredila krasen dan. A kaj ko bolezen prekriža načrte.


Tako se je začel današnji zapis. Ko sem imela Maksima zopet v naročju, napol spečega, je imela Sofi že rahlo krizo, in ko je mali ravno dodobra zaspal, sem zagledala žalost v njenih očeh. Nekako sem se uspela izmuzniti iz objema malega bolnika, da sem lahko šla potolažiti to žalostno malo srce. Izkoristila sem trenutek in jo vprašala, če greva na tortico. Samo midve.

Nisva imeli časa na pretek, na hitro sva se oblekli in se odpravili v bližnjo slaščičarno. Naročili sva dve resnično neokusni tortici, lepi le na pogled, a vse sva obrnili na šalo, saj je bil edino pomemben najin čas in njen rojstni dan. Na koncu sem ji uspela kupiti še nove čevlje, saj je bila ravno razprodaja v trgovini poleg (pa tudi sebi sem ene kupila – zakaj pa ne?), tako je bilo najino popoldne izpopolnjeno, čeprav je vse skupaj trajalo le slabo uro.

Res ni bil rojstni dan po željah in načrtih vendar so malenkosti tiste, ki štejejo. Otroci ne potrebujejo veliko, želijo le nas in naš čas. Tako se je tudi moj občutek krivde v slabi uri spreobrnil v pravo zadovoljstvo.

Vse najboljše princeska moja zlata. ❤️

Iskreno, Dijana

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja