“Surovo ravnanje”

Slovenijo pretresa incident iz vrtca. Vrtca, ki to sploh nikoli ni bil.. Vsake toliko naletim na nov članek, kaj vse je bilo tam narobe.

Včeraj sem si ogledala grozljiv posnetek tega dogajanja. Ne morem opisati, kakšna vse čustva so me popadla. Groza, bes, prezir do mučiteljice, sočutje do ubogega otroka, jokala sem, tresla se od razburjenja, slabo mi je postalo.

Razmišljam, kakšna zver moraš biti, da kaj takega lahko storiš nebogljenemu bitju, odvisnemu od odgovorne odrasle osebe? Kakšen pohlep te mora voditi, da se spustiš v igro poklica, ki je poslanstvo in ga zmorejo le najboljši?

Na srečo teh otrok se je našla nova vzgojiteljica, ki ni ostala tiho. Ukrepala je, storila tisto, kar ji veleva zakon. Spregovorila je namesto njih. Kakšne travme so tem otrokom ostale, si ne morem niti zamisliti. Upam le, da se ne ponovi vsem znana zgodba ter da so dokazi pridobljeni zakonito.

Dogodek me je močno pretresel. Ne vem kaj bi storila, če bi šlo za moje otroke. Trenutno si predstavljam, da bi znorela na licu mesta in pristala v arestu, mučiteljica pa pod zemljo. Mama instinkt ali nekaj takega bruha iz mene.

Otrok nam vedno da do znanja, da mu nekaj ne odgovarja. Otrok spregovori, le da na svoj način. MI STARŠI smo tisti, ki ga moramo slišati! Štiriletnik zna povedati z besedami, da ga nekaj muči, a če so za njim leta trpinčenja, se lahko zavije v boleči molk. Enoletnik bo jokal, tepel, grizel, imel histerične izpade, zavračal hrano, na koncu tudi zbolel. Žalosti me, da se to danes smatra za normalno. Je pogosto, normalno pa ni!! Če ne prepoznaš lasnega otroka popoldne, ko ga pobereš v vrtcu, mu nekaj sigurno ne paše! Pravkar sem prebrala, da je punčka na posnetku popoldne apatično strmela v prazno. Grozljivo!

Živimo v času Velikega brata. Snema se vse živo. Tam kjer bi moral biti pa strog nadzor, se pa zgovarjajo varovanje osebnih podatkov. Če mene lahko snemajo med nakupovanjem, zakaj potem ne snemamo tudi varovanja najmlajših? Mislim, da je skrajni čas, da se uvede video nadzor na takih delovnih mestih. Tudi prodajalke v trgovini so vsak dan pod kamerami! Je kapital res vrednejši od življenja?

“Surovo ravnanje” so zapisali. Tokrat ne bom rekla, da ne zagovarjam nasilja. Menim, da je v nekaterih primerih “oko za oko” edina primerna kazen. Vsekakor je ni kazni po slovenskem zakoniku, ki bi bila primerna za tako strahoten zločin.

Iskreno, Dijana

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s