Je res vsega kriv lulček?

Minila sta dobra dva meseca odkar je Maks shodil. Zdaj že skoraj teče. Res je stabilen na nogah in se zelo hitro ujame, ko ga spodnese, a nikakor mi ni jasno, kako lahko tolikokrat pade po tleh.

Sofi je bila zelo previdna, ko je shodila. Še vedno je, ima pa nek talent, da ko pade, pade “iz nič”, tako da nikomur ni jasno kako ji je to uspelo. K sreči je redko. Pri Maksu ni tako. Včeraj je spet tako nerodno padel po tleh, da ima že tretjič podrajsano levo stran obraza. Kot zanalašč spet na betonu. Iz kavča je zletel že nič kolikokrat. Ironično je, da sem ga začela učiti kako splezati dol že pri šestih mesecih. Še bolj ironično je, da to celo zna, pa vseeno je včasih tako neroden, da pade dol. Vsak dan se vsaj trikrat udari v rob mize. OK, res imamo majhno stanovanje, a spet ni tako majhno, da ne bi mogel normalno mimo nje.

Je res, da so fantje že po naravi bolj štorasti? Če ga primerjam z njegovim očetom, haha, no po tolikih obiskih urgence bi lahko imel prijavljeno začasno prebivališče tam. Jaz pa v življenju še gipsa nisem imela na sebi! Koliko stresa sem doživela ob Denisu tam, joj kaj me vse šele s sinom čaka.

Zdaj pa ne vem, je samo moj sin take narave, ali je pa res vsega kriv lulček?

Iskreno, Dijana

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s