Kaj te muči? Povej mi …

Zakaj imamo odrasli lahko slab dan, otroci pa ne? Zakaj smo sami lahko slabe volje, od otrok pa pričakujemo popolnost?

Naj pojasnim o čem govorim. Vsem staršem je poznan sledeč scenarij. Prideš utrujen iz službe po otroka v vrtec ali šolo in namesto objema, gore poljubčkov in besed “pogrešal/a sem te”, dobiš jok in stok, mahanje z rokami in metanje po tleh. Nesprejemljivo, kajne? Za večino morda, zame sigurno ne.

Res je, da po napornem dnevu ne prija poslušati tega. Odrasli imamo super filter za sproščanje emocij, mi se izpovemo, zjamramo, napišemo, razpizdimo, morda naderemo prodajalko (skrajno neprimerno!), pojokamo ali nekaj tretjega, v glavnem, nakopičena čustva damo ven iz sebe. Otroci pa tega ne znajo.

Že ob rojstvu je otrokovo edino sredstvo sporazumevanja jok. Z jokom nam sporoča, če je lačen, moker, pokakan, ko ga zebe ali je prestrašen, ali pa ko si samo želi bližine. S časom se uči govora, novih besed. Kar nekaj časa traja, da osvojijo osnovno komunikacijo, kje so šele abstraktni pojmi, kot so čustva. Realno, še nekateri odrasli se ne znajo pogovarjati o čustvih, zato je res nehvaležno zahtevati to od otroka.

A ne glede na to, da otrok ne zna govoriti o čustvih, le ta vseeno občuti. In to precej burno. V svojem kratkem življenju se že precej zgodaj sooči z jezo, žalostjo, vznemirjenjem in še čem, in v sistemu kot ga poznamo in živimo, je pa teh čustev preveč za njihovo sposobnost. In, ker se s tem ne znajo spopasti, jokajo. Na nas starših je, da jih tega naučimo. In, ne, z jokom ni prav nič narobe, še najslabša opcija je, da ga poskušamo utišati.

Včasih je dovolj že samo, da otroka vprašamo kaj ga muči. Čestitke staršu, ki bo odgovor dobil iz prve, a ne obupajte takoj. Pri nas so najbolj efektivna konkretna vprašanja, ki zahtevajo preproste da/ne odgovore. Včasih traja nekaj minut, včasih dve uri, a ko se dete končno izpove, je olajšanje občutno vsem, ne samo njej.

Polagam vam na srce, pogovarjajte se z otroci o čustvih in dajte jim do znanja, da ni nič narobe, če imajo slab dan. In prosim vas, ne kregajte jih zgolj zato, ker so premajhni, da bi se znali spopasti s čustvovanjem.

Iskreno, Dijana

 

2 thoughts on “Kaj te muči? Povej mi …

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s