Mit o Superženski

Vir: MovieWeb

Superženska. Na videz fatalna, vedno urejena, skrbna mama in zvesta žena, dobra prijateljica, brezhibna kuharica, ambiciozna karieristka, strastna ljubimka. Po definiciji popolna. In hkrati velika neumnost.

Kar slabo mi postane, ko berem to za seboj. Od ženske se danes zahteva vse in še več. Svoj maksimum daje povsod, razdaja svojo energijo tam, kjer je treba in tudi tam, kjer ni. Dnevno ji je servirana ta izkrivljena podoba in ji vceplja vse večji občutek manjvrednosti, če kje slučajno peša. Ampak to je ženska, tako vzgojena, da ji slaba vest krade mir, če ne bo uspela.

Zadnji mesec sem držala vse vogale hiše na svojih ramenih. Bolezni, odsotnost partnerja, kronično pomanjkanje spanja, sneg, ki vključuje oblačenje milijon plasti in kidanje, da sploh prideš iz točke A na točko B, in še marsikaj bi se našlo. Komaj še najdem čas za trenutke brez otrok. Pisanje bloga je eden izmed njih. In temu se res ne želim odpovedati, zato tole tipkam, medtem ko se oba pod mojimi nogami borita za svoj prav. Tole počasi dosega vrelišče. V misli se mi nonstop krade stereotip, ki ga ne maram.

Ne verjamem v superženske. Ne verjamem v to, da mora ženska dati vse od sebe na vsakem področju. Svet ni ustvarjen tako, da ena oseba skrbi za vse. Nekdo mora poskrbeti tudi zanjo. Če se že trudi to početi, bo slej ko prej nekje počilo. Pomanjkanje spanja načenja potrpljenje, niti kava ne pomaga več. Mislite, da otroci uživajo v tem? In ko mine že pol dneva, ti pa še jedla nisi? Ker zmanjka časa. To načenja zdravje! In dokler nori v skrbi za druge, bo med tem časom pregorela – izgubila bo sebe. In ko to izgubi, je izgubila vse. Otroci potrebujejo zdravo mamo, ker če mama ni OK, nihče ni OK.

Nisem od tistih, ki “zmorejo vse”. Si niti ne želim biti. Če se mi ponudi pomoč, jo bom vzela, k vragu, še prosila bom zanjo. Ne bom se razdajala, samo da dokažem nekaj. Komu? Podporni sistem je bistven. Menda so matriarhalne družbe precej bolj srečne. Tudi emancipacija žensk je za moje pojme skrenila v čudno smer. Želeli smo enakopravnost, a v vsej svoji gonji izgubili ženstvenost. Hkrati pa kastrirali moške… Zašla sem.

Pomoč. Pa ne mislim na očetovo. To je neumnost, nima kaj pomagati, ampak opravi svoj del v gospodinjstvu in vzgoji. Saj je vendar enakopraven član družine in ne varuška. Pomoč okolice ali sosedov, včasih je dovolj že, samo da ti nekdo pridrži vrata, da lahko normalno vstopiš. Da vam opišem najbolj banalen primer, ki sem ga doživela, odkar sem mama. Maksa sem imela v nosilki, zadaj nahrbtnik in v vsaki roki po eno vrečko. Vstopala sem v blok, natančneje, odklepala sem vrata. Na drugi strani stoji soseda, mlada punca, ki čaka, da si jaz odklenem vrata. Ko sem končno odklenila je gospodična, meni nič tebi nič, smuknila skozi. Ostala sem brez teksta. Pazi, JAZ (!!) sem ostala brez teksta. Ali pa med samim sprehodom nihče več se ne umakne, ker očitno je lažje premakniti cel voziček s pločnika meni, kot tebi narediti dva koraka več. Moj sarkazem bi dodal ‘da se ne boš mogoče zmatral’.

Pomoč babic. Nimam kaj, dajo vse od sebe, a vedno gredo preko svojih zmožnosti. Včasih jih moram že jaz zaustaviti, ker gredo nevedoč že na škodo otrok. In ne, tudi babice niso superženske! Tudi one imajo svoje omejitve, večkrat predvsem zdravstvene. Ki jih vztrajno zanikajo. Dokler ni prepozno.

Zavračam stereotip cankarjanstva, ne bom za vse sama!

Zavračam pitje mrzle kave, ker vsi od mene zahtevajo nekaj istočasno!

Zavračam dejstvo, da bi se zapustila, ker ni časa niti za wc, kaj šele za tuš!

Zavračam to, da vedno nekdo drug želi, da ga postavim predse.

Včasih je nujno, da mama sebe postavi na prvo mesto. Takrat vedno prosim za pomoč. A vendar, če pri tej pomoči stvari počneš po svoje in nasprotno od pričakovanega, se temu sploh lahko reče pomoč?

Iskreno, Dijana

2 thoughts on “Mit o Superženski

  1. Wau, s tem se pa čisto strinjam (čeprav nisem mama, ampak, ko enkrat bom, bo to moj navdih), ker v zapisu prepoznam svojo mamo. Vedno se je za vse razdajala, sebe postavila na zadnje mesto, nikoli poskrbela zase… in zdaj ima vse možne bolezni po spisku :(. Sem ji hvaležna za vse kar je naredila zame, ampak ji nikoli ne bi zamerila, če bi tudi sebe kdaj postavila na prvo mesto, ker točno to kar si rekla, če mama ni OK nihče ni in to drži kot pribito!

    Liked by 1 person

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s