Nič kaj praznični december

Končno sem prišla do svojih 5 minut, da lahko kaj napišem. Tale december ni prav nič decembrski, edino mraz nam še stoji ob strani. Ne maram zime. (Rado me zebe in ne maram dodatnih 5 kil oblačil na sebi.)

Še dobro, da smo drevo okrasili že novembra, ker ob tem tempu mislim, da ga letos sicer sploh ne bi imeli. Ne vem kakšno čudno obdobje preživljata otroka ampak je noro. Maks je postal čisto drug otrok, zadovolji ga le moje naročje. Niti na izraščanje zob se ne morem več izgovarjati, ima jih že 6, in vsakič, ko nov pokuka ven, bi človek pomislil, da zdaj bo pa bolje, a vendar ni. Medtem, ko ga dojim že 625. v enem dnevu, saj goste hrane ne sprejme ravno, se je treba tudi Sofiji malo posvetiti. In logično tudi ona zahteva moje naročje vsakič, ko je Maks pri meni. Žal nisem hobotnica, bi prišel prav še kak par rok. O tem, da oba pogrešata očeta najraje ne bi.

Tako gledam vsepovsod adventne venčke (ki ga pri nas nimamo), mi je po eni strani žal, da ga niti ne uspemo sestaviti, po drugi strani si mislim, da nismo nič prikrajšani, saj to nikoli ni bil del naše družinske tradicije. Darila. Dalo bi se razglabljati. Včeraj je bil Miklavž. POZABILA SEM NANJ! Ja, prav res sem pozabila! Zato pa ni vrtec in niso babice. Life saver-ji! K sreči obstajata še dva dobra moža, otroci počakali boste na Božička. Letos sem babicam prepovedala kup neuporabne kitajske plastike, Sofi si je namreč zaželela knjigic. Končno je postala navdušena nad branjem pravljic zvečer pred spanjem, zato imam v planu poleg božičnega darila še postavitev njene lastne knjižne poličke. Samo ni mi jasno kam jo bom stlačila v to premajhno stanovanje. Maks se bo najverjetneje zadovoljil z darilnim papirjem in prazno škatlo. Odrasli se pa hvalabogu ne obdarujemo pri nas.

Sprašujem se, če čas po tridesetem avtomatsko teče dvakrat hitreje, ali je pa morda kriva le zima. Dve uri samo, da se spravimo ven iz stanovanja! Zdi se mi, da bo tale praznični čas minil še preden ga bomo sploh uspeli kaj užiti in doživeti. Bolj kot se bliža tole evropsko prvenstvo, vse manj imamo časa, da uživamo kot družina. Potrebno je izkoristiti vsak trenutek. Ta vikend imam plan in ker so plani ustvarjeni zato, da se sesujejo, jih bom tokrat zapisala sem. Dragi moj možek, če bereš tole, v nedeljo nas pelješ v Mozirski gaj. Zmenjeno?

Iskreno, Dijana

bozicna-bajka-slovenije-3
Vir: mozirskigaj.com

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s