Severe case of sleep deprivation

Včasih se mi zdi, da nimam navdiha za pisanje. Pa sploh ni tako. Le preutrujena sem. Severe case of sleep deprivation.

Moji otroci niso neki hudi spalci, so pa gurmani. Hecen nasvet je naj spim, ko otrok spi. Pa poglejmo. Prejšnji dan je imel Maks med 6 in 19:30 točno štiri spance po (nevmesnihnevemkjejihjenašel) 35 minut. Prvič, ko zaspi, letim pod tuš in nekaj pojest, ker sem že toliko lačna, da se mi je želodec zalepil za hrbet. Danes se mi je celo zgodilo, da se že dva dni nisem stuširala. Meni, ki za tuš porabim natanko dve minuti in pol!!! Drugič grem najverjetneje nekaj pospravit, kar čaka že od predvčerajšnjim. Ja ja, uživaj trenutke, posoda bo že počakala. Vse dokler ne zmanjka čiste. Tretjič uspe zaspat v avtu, ko grem po Sofi v vrtec, četrtič pa spi v nosilki nekje na igrišču. Stoje ali med vožnjo pač ni varno spati. Noči so zgodba zase. Tudi Maks se doji, tako kot Sofi, na uro do uro in pol. Ne bomo o mleku, poba ima pri štirih mesecih že 7,5 kil. Včasih se celo zgodi, da se sredi noči zbudim v istih cunjah, ki sem jih imela oblečene čez dan, ker se pred uspavanjem pozabim preobleči. Zjutraj se zbudim tako utrujena, da si še kave nisem sposobna skuhat. Hvalabogu jo Denis skuha pol litra preden gre na delo. I love you for loving me that way ❤

Bojim se, da se ponavlja ista zgodba z mojim telesom kot prvič. Kile kopnijo same od sebe in spet bom shirana, celo z minusom kot pred nosečnostjo. Tako pač stres in nespanje delujeta name. Komaj čakam pripombe ljubosumnih tet, naj pojem kak sendvič, ker sem presuha. Mi ga boš ti pripravila, medtem ko razmišljam koga vzeti dokler se otroka borita za moje naročje?

Tudi Sofi trpi. Denis je začel s pripravami na novo sezono in mala ga pogreša nenormalno. Čeprav je totalno nenaspana vseeno vstane zjutraj z njim, ko gre v službo. Potem je pa preveč utrujena za v vrtec in jamranje na koncu poslušam jaz. “Mami nosi!!” Kako že? Samo en par rok imam. Razumem, da ji ni lahko peš iz tretjega nadstropja, tudi meni ni pa zraven nosim še malega. Budala sem dvakrat celo oba znosila gor in dol, prehud davek na mojo hrbtenico.

Komaj čakam soboto, ko me čaka sestanek z Mami blogerkami, dve uri odraslega sveta in pogovorov izven plenic in otroških pesmic. Močno dvomim, da bosta neprekinjeni. Stavim na dojenje vsaj 2x. Ker saj veste, Murphy. Visoke pete bom pa vseeno obula!

P.S. tole pišem na telefonu med uspavanjem, ker perilo bi pa res težko zraven zlagala.

Iskreno, Dijana

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s