Moja prva pravljica (ali piljenje veščine)

Ta zapis je nastal ravno pred koncem leta 2016. Delila sem ga v skupino Dojiva se, sedaj ga pa delim še tu z vami. Predstavlja mojo osebno izkušnjo:

“Mislim, da sva po 21,5 mesecih zaključili najino zgodbo… Nazadnje se je dojila v soboto za dnevni počitek. 
Začelo se je že v nosečnosti z vstopom v to super skupino in nabiranjem informacij. Enostavno verjela sem, da bom dojila. Priklopila se je že prvo uro po porodu kot profesionalec, kako nenavaden občutek. Vlekla je kot zmešana, seveda so mi ponudili dodatek, menda je lačna. Sem rekla hvala lepa, jo bom še enkrat podojila. Vse zahvale eni (in edini) sestri na oddelku za vso pomoč pri pristavljanju! Brez težav tudi ni šlo. Prva dva meseca je bila priklopljena 24/7. Srečali sva se z razpokanimi in bolečimi bradavicami in pomagali z nastavki, spoznali sva soor, mastitis sem pridelala kar 5x in vsakič sanirala brez antibiotika. Zelje je zakon! Mimogrede, vsakič je bil v osnovi psihične narave. Da ne govorim o kolikah! Ziza, roke, ziza, roke, ziza, roke… v nedogled! Poskokov v rasti ne poznam. Če je to, da se doji na eno uro podnevi in ponoči, lahko rečem da je njen poskok v rasti trajal eno leto . Z dojenjem v javnosti ni bilo težav, če me spomin ne vara, sva to sprobali že na prvem sprehodu. Ko je bila že bolj pri močeh si je postregla kar sama. Na komentarje zunanjih faktorjev nisem reagirala pa jih ni bilo malo. Tako velika pa se doji, ja kako bo pa v vrtcu, bo treba nehat, pa fuj kaj imaš to v ustih ipd. Mislim, resno? Se jaz obregam ob vaše dele telesa? Z dudami smo bili neuspešni, priznam, da bi mi pasalo da bi jo imela včasih vsaj za 5 minut. Gosto hrano je odlično sprejela, je gurman a brez posladka ni šlo. Uspavanje brez zize misija nemogoče, očka jo je prvič uspaval šele na božični večer pri njenih 21 mesecih. 
Zgodba o odstavljanju se je začela šele z nastopom moje druge nosečnosti. Vedno sem uporabljala blazinice za dojenje, sicer bi bila miss mokre majčke . Upad mleka je bil v bistvu prvi znak nosečnosti, še pred izostankom menstruacije. Dojenje je bolelo pa vendar nisva bili pripravljeni končati tega. Pa je prišel 20. teden in je dokončno prenehalo teči. Podnevi se ni več dojila, tudi ponoči je ‘obupala’. Še vedno je bila pa to večerna in jutranja rutina. Nato je nastopila sobota, jaz utrujena, očka pa ti poskusi. 45 minut sta se crkljala v postelji, zaspala je med petjem . Še vedno spi z nama in bo dokler bo sama želela. Tudi jaz nerada sama zaspim .
Hvaležna sem za to čudovito izkušnjo, aprila me pa čaka nova zgodba. Pocrkljajte svoje štručke, samo enkrat so tako majhni .”

Keep on b( . )( . )bin’ 😉 #normalnoje

Iskreno, Dijana

Za fotografijo je zadolžen NLP Studio.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s