Prva porodna zgodba

3.3.2015, torek in predviden datum poroda. Zaključil se je z lažnim alarmom in kratkim obiskom sprejemne ambulante v porodnišnici. V noči iz srede na četrtek se je pa začelo. Redni popadki na 10 minut. Prvorodke naj bi se napotile v porodnišnico, ko le ti nastopijo z intervalom na 5 minut. In tako čakam. In čakam. Niti se ne spomnim prav dobro kaj točno sem počela ta dan, vem samo da sem zvečer obislkala frizerja. Popadki na 10 minut trajajo že 24 ur, na kar se končno malo zgostijo na 3-5 minut. Zbudim Denisa in se odpraviva v porodnišnico. V sprejemni opravimo standard pregled, še vedno odprta približno 3 cm, enako kot v torek. Končno prispem v porodno sobo. Tam se pa ustavi.

Sofija
Sofija

Popadki še vedno v istem intervalu, odpiranje se ne stopnjuje. Zdravstveni delavci v svoji rutini niti ne opazijo mene, uletavajo v sobo kot da smo na železniški postaji, sprašujejo neumnosti, ki so itak zapisane v papirjih, ki jih imajo pred nosom. Blazno me motijo. Zaprosim za žogo za lažje predihavanje popadkov in jo tudi dobim. Snamem si CTG, ker me moti. Vmes zamenjamo izmeno, novi ljudje še vedno uletavajo v sobo. Obupam. Utrujena sem, porod ne napreduje, ne zdržim več.

Pa se odločim za predrtje plodovnih ovojev. Da ‘malo pospešimo’. Ne spomnim se ravno, kdaj smo se dogovorili za umetne popadke, pa dobim še te. In masko, ki deluje za en drek, ko ni napredka. Po nekem času spet obupam, ne morem več, umetni popadki so prevelik zalogaj za eno masko, ki mi je pomagala pri samo dveh vdihih. Zaprosim za epiduralno. Čeprav sem imela s seboj za vsak slučaj podpisan list, da se strinjam z uporabo le te, sem ga morala v vseh mukah podpisat ponovno. Denisov podpis po mojih prošnjah menda ne zadostuje, seveda kdo pa je on, da odloča o meni in svojem otroku #sarcasmoff. OK, to mi nekako uspe, mi vstavijo iglo, se uležem in končno malo zadiham. Babica mi ročno odpira maternično ustje, na koncu doživim še epizotomijo in po nekem času jo končno dobim v roke. Svoje popolno bitje. Prečudovita je, točno taka kot sem jo videla v sanjah.

Bili smo dogovorjeni, da se počaka s prerezom popkovine ampak očitno komunikacija šepa pri zamenjavi izmene. Čeprav sem jo takoj dobila na trebuh, so mi jo vzeli, da naju obe ‘uredijo’. Končno sem jo dobila v roke, takoj se je uspela podojit. Nekje vmes pride še tretja izmena…

Dolgo sem bila prepričana, da je porod že bil tak z razlogom in da nanj nimam vpliva. Vseeno mi ni dalo miru, da je v meni ostal grenak priokus in prava porodna travma. V drugo si sigurno ne želim take obravnave, zato sem se odločila da v drugo NE BO tako. In res ni bilo…

Iskreno, Dijana

2 thoughts on “Prva porodna zgodba

  1. Pingback: Priprave na porod

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s